APDEJT.si

Iranski zunanji minister Abbas Erakči je pred ponovnimi jedrskimi pogajanji izjavil, da bi morale ZDA poravnati škodo, nastalo med nedavnimi izraelskimi napadi. Pogajanja med Iranom in ZDA so bila prekinjena po napadih, Iran pa pričakuje podporo evropskih držav.

Ali Larijani je izrazil skepticizem glede ameriškega pristopa k jedrskim pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da Iran sprejema le resnična pogajanja z dejanskimi temelji, ne pa tistih, kjer je izid vnaprej določen. Dodal je, da si Američani prizadevajo prikazati se kot ključno točko vsakega globalnega dogajanja, kar je po njegovem mnenju oblika samozavajanja.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so Iran pozvale k takojšnji obnovitvi diplomatskih pogajanj o njegovem jedrskem programu. Opozorile so, da bodo, če do konca poletja ne bo konkretnega napredka, Združeni narodi ponovno uvedli sankcije. Cilj je doseči "preverljiv in trajen" jedrski sporazum.

Iran in evropska trojka, ki jo sestavljajo Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija, so se dogovorili o nadaljevanju jedrskih pogajanj. Novico je poročala iranska tiskovna agencija Tasnim, ki se sklicuje na obveščen vir. Vir je za Tasnim povedal, da so se Teheran in evropske strani dogovorile o jedrskem sporazumu iz leta 2015. Washington se strinja s Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom, da je konec avgusta de facto rok za dosego jedrskega dogovora, preden se aktivira mehanizem 'snapback', ki samodejno ponovno uvede vse sankcije Varnostnega sveta ZN.

Direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard je obtožila nekdanjega predsednika Baracka Obamo organiziranja državnega udara proti njegovemu nasledniku. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je napovedal, da bi kongres lahko izdal sodni poziv Obami zaradi domnevnega sodelovanja z ameriškimi obveščevalnimi agencijami pri povezovanju Donalda Trumpa z Rusijo med volitvami.

Iran se je strinjal z nadaljevanjem pogajanj o svojem jedrskem programu z evropskimi državami, vključno z Nemčijo, Francijo in Združenim kraljestvom. Evropske države grozijo z vnovično uvedbo sankcij proti Islamski republiki, če do avgusta ne bo dosežen dogovor.

Iran in evropska trojka (Francija, Nemčija in Velika Britanija) so se 25. julija v Istanbulu sestali na pogovorih o iranskem jedrskem vprašanju, kar je bilo prvo srečanje po vojni z Izraelom. Nemčija je opozorila, da bi lahko uporabila mehanizem »Snapback« za ponovno uvedbo sankcij, če jedrska pogajanja z Iranom ne bodo prinesla rezultatov. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je izključil možnost pogovorov med Iranom in ZDA. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian naj bi v prihodnjih tednih obiskal Pakistan.

Iran je napovedal novo rundo jedrskih pogajanj z Nemčijo, Francijo in Združenim kraljestvom, ki bo potekala v petek v Istanbulu. Iranska vlada je sprejela prošnjo teh treh držav za ponovno srečanje glede iranskega jedrskega programa. To bo prvo srečanje te vrste.

Iran izraža zaskrbljenost, da bi Združene države ZDA lahko izkoristile jedrska pogajanja kot izgovor za nadaljnje vojaške akcije. Namestnik iranskega zunanjega ministra in vodilni pogajalec za jedrski program, Kazem Gharibabadi, je v sredo izjavil, da je Iran pripravljen vrniti se za pogajalsko mizo, vendar želi zagotovilo, da pogajanja ne bodo prikrivala nadaljnjih vojaških ukrepov. Medtem pa je kolumnist Ted Snyder v članku za revijo The American Conservative izrazil mnenje, da sta bila Iran in ZDA blizu sporazuma o iranskem jedrskem programu, a so pogajanja prekinila izraelska bombardiranja Islamske republike.

Vodja laburistov Keir Starmer je potrdil načrte Združenega kraljestva za sodelovanje pri zračnih pošiljkah pomoči v Gazo in evakuacijo otrok. Pogovarjal se je z voditelji Francije in Nemčije o teh načrtih in poudaril sodelovanje z jordanskimi oblastmi pri zračnih pošiljkah pomoči v Gazo.

Iran je pozval evropske države k spremembi njihovega pristopa k jedrskim pogajanjem po novem krogu pogovorov na ravni namestnikov v Istanbulu. Iran je posvaril, da bi ponovna uvedba sankcij bila "nezakonita", medtem ko so Evropejci pozvali k "jasnim signalom" glede bogatitve urana in dostopa do Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Ocenjuje se, da bi nedavni oboroženi spopadi med Izraelom in Iranom morda ne prišli do eskalacije, če Donald Trump ne bi leta 2018 umaknil ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma.

Iran in tri evropske države (Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo) so v Istanbulu zaključili prva pogajanja o iranskem jedrskem programu po vojni z Izraelom junija. Pogovori so se osredotočali na morebitno ponovno uveljavitev sankcij ZN proti Iranu, predvidenih v sporazumu iz leta 2015, ki omogoča obnovo kazenskih ukrepov v primeru neupoštevanja dogovora.

Naslednji krog jedrskih pogajanj med Iranom in "evropskim trojčkom", ki ga sestavljajo Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija, se je danes začel v Istanbulu. Srečanje poteka v turškem mestu, ki je postalo pomembno prizorišče teh pogajanj.

Iran je sporočil, da je pripravljen nadaljevati jedrska pogajanja z Združenimi državami Amerike, vendar pod pogojem, da bodo spoštovana določena načela. Evropske sile, vključno s Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo, se bodo v petek prvič po junijskih napadih na iranska jedrska mesta srečale z iranskimi predstavniki. Glavni cilj teh pogovorov je oceniti pripravljenost Teherana na kompromis, s katerim bi se izognili uvedbi novih sankcij.

Venezelski zunanji minister Yvan Gil Pinto je pohvalil iransko solidarnost in podporo neodvisnosti Venezuele ob grožnjah ZDA. Ministra sta razpravljala o dvostranskih odnosih in zadnjih dogodkih v Karibih.

Indijski premier Narendra Modi je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zagotovil, da bo Indija nadaljevala z uvozom nafte iz Rusije, kljub pritiskom ZDA. Med srečanjem na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje v Tianjinu sta Modi in Putin poudarila dolgoletne vezi med državama in izrazila željo po poglobitvi sodelovanja na vseh področjih. Putin je omenil tudi 'razumevanje' z Donaldom Trumpom glede vojne v Ukrajini, medtem ko je njegov pomočnik zanikal dogovore o srečanju s Zelenskim.

Iranski parlamentarni govorec Ghalibaf se je odzval na prisotnost inšpektorjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v Iranu. Zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da zaprtje Hormuške ožine ni uradna politika Irana, temveč si Teheran prizadeva za ohranjanje miru in stabilnosti v Perzijskem zalivu.

Iran je obtožil Združene države Amerike, da ovirajo napredek v jedrskih pogajanjih z nerealnimi zahtevami, vključno z omejitvami iranskega raketnega programa. Iranski uradniki so poudarili, da so pogovori z ZDA še vedno možni, vendar vztrajanje Washingtona pri omejitvah balističnih in hipersoničnih raket onemogoča konstruktiven dialog. Šesta runda pogovorov med Iranom in ZDA je bila prekinjena po posredovanju Izraela in ZDA.